Gymnopilus sapineus, jelkova plamenka

Gymnopílus sapíneus (Fr.) Murrill (1912)
Rod: Gymnopilus - plamenke

Gymnopílus sapíneus - neužitna jelkova plamenka

ZNAČILNOST: najpogosteje raste na jelkah oz. na trhlem lesu iglavcev, klobuk in bet sta medeno oranžna, lističi zlati, meso pa je precej grenko.

KLOBUK: do 7 cm širok, sprva stožčasto izbočen, s podvihanim robom, ostane rahlo grbast, površina je medeno oranžne ali rumene barve, pokrita z nizkimi rjavkastimi luskicami.

TROSOVNICA: lističi so najprej svetlo rumeni, nato pa zlate barve, nekoliko gostejši proti robu, proti betu pa so redkejši in nanj izrezano pripeti.

BET: do 10 cm dolg in manj kot 1 cm debel, enake barve kot klobuk, valjast, na ostanku obročka in v dnišču bel ter precej trd.

MESO: rumenkasto, brez vonja in precej grenko.

TROSI: 7-10 x 4-5 µm, eliptični, skoraj mandljasti, drobno pikčasti, trosni prah je rjasto rjav.

RASTIŠČE: raste bolj ali manj šopasto na trhlem lesu iglavcev, predvsem na jelkah, zadovolji se tudi z lesnimi odpadki, najraje uspeva pozno jeseni, razmeroma pogosto.
Čas rasti: -X-XI-XII-

UPORABNOST: neužitna, kot vse druge plamenke.

PODOBNE VRSTE: Podobna je oranžno rumena Gymnopilus junonius, Junonina plamenka, ki ima kožasti obroček na betu, je grenka in neužitna. Vsa rumeno oranžna s šopasto rastjo je Flammula alnicola, jelševa luskinavka, ki vsiljivo diši in je grenka. Močno lepljiv klobuk z oranžnim osredjem ima Pholiota spumosa, slinasti luskinar. Če pa so barve bolj svetle, rjavkaste, z belkastim obrobjem klobuka, ki je masten, pa je to Pholiota lubrica, spolzki luskinar, ki raste v šopih na listavcih. Na pogoriščih uspeva bolj rjavkast Pholiota carbonaria, ogljeni luskinar, ki ima manj masten klobuk in naluskan bet.

Foto: Jernej Gradišnik.

SINONIMI: Agaricus hybridus Sowerby (1799), Agaricus liquiritiae subsp. sapineus (Fr.) Pers. (1828), Agaricus sapineus Fr. (1821), Agaricus sapineus var. australis Kalchbr. (1878), Agaricus sapineus var. hybridus (Sowerby) Fr. (1821), Agaricus sapineus var. terrestris Fr. (1838), Derminus sapineus (Fr.) J. Schröt. (1889), Dryophila sapinea (Fr.) Quél. (1886), Flammula sapinea (Fr.) P. Kumm. (1871), Flammula sapinea var. australis (Kalchbr.) Sacc. (1887), Flammula sapinea var. hybrida (Sowerby) Konrad & Maubl. (1928), Flammula sapinea var. livescens Speg. (1926), Flammula sapinea var. terrestris Sacc. (1887), Flavidula sapinea (Fr.) Romagn. (1944), Fulvidula sapinea (Fr.) Romagn. (1937), Gymnopilus sapineus var. microsporus E. Ludw. (2001), Naucoria sapinea (Fr.) Henn. (1898)

Priprava opisa: Miro Šerod

SpeciesFungorum:522061

Strani, ki se vežejo na to stran:

Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!

SGS2020: 1083

© 2005-2024, Gobarsko društvo Lisička Maribor.
Ta spletna stran je last imetnika domene gobe.si, ki spletno mesto tudi upravlja. Vsebine, objavljene na spletnem mestu je dovoljeno reproducirati le v nekomercialne namene, pri čemer morajo ohraniti vsa navedena opozorila o avtorskih pravicah in se torej ne smejo prepisovati, razmnoževati ali kako drugače razširjati brez dovoljenja lastnika domene gobe.si. Po svojih najboljših močeh se trudimo, da na spletnem mestu objavljamo le prave in ažurne podatke, vendarle pa ne moremo zagotavljati popolne točnosti in zanesljivosti vseh objavljenih podatkov in povezav. Prav tako ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne posledice, nastale zaradi uporabe datotek in podatkov, objavljenih na tem spletnem mestu ali začasnega nedelovanja spletnega mesta. Zavedamo se, da je zasebnost obiskovalcev naših spletnih straneh zelo pomembna. Zato ne zbiramo nobenih osebnih podatkov o obiskovalcih spletne strani gobe.si. Gobe.si si pridržuje pravico do spremembe vseh podatkov, ki so objavljeni na tem spletnem mestu. Z uporabo tega spletnega mesta obiskovalec potrjuje, da sprejema opisane pogoje in se z njimi strinja.

Stran generirana v 0.326 sekundah.